Čutim jo, kako vibrira in valovi.

Slišim, kako tiho in nežno drhti.

In potrpežljivo upa in čaka.

In čaka.

In upa.

Da jo rešim izpod kupa

skrbi, žalosti, teme, obupa.

Ko skupaj sedeva v tišino,

začutim njeno prisotnost, njeno bližino.

Rahel trepet, vznik radosti,

sramežljiv dotik duše

in njene skrivnosti.

In tako mi v tišini razkrije vse svoje modrosti…

 

Andreja